Drama z goljufijami v Stendalu: Neznanci ukradli več sto tisoč evrov!

Drama z goljufijami v Stendalu: Neznanci ukradli več sto tisoč evrov!

V okrožju Stendal se je zgodil obsežen primer goljufije, v katerem je 57-letna ženska postala žrtev kibernetskega kriminala. Neznani storilci so se predstavljali kot bančni uslužbenci in od ženske zahtevali osebne podatke. Ko je ženska oddala zahtevane podatke, je prejela klic domnevne bančne uslužbenke, ki jo je dodatno zavajala. Posledično je izvedla več nakazil, zaradi česar je utrpela srednje šestmestne finančne izgube. Kriminalistična policija je nemudoma začela preiskavo, saj to ni prvi tovrstni incident in policija Stendal močno svari pred tovrstnimi metodami goljufij.

Opozorila so še posebej namenjena ljudem, ki prejmejo podobne klice ali e-pošto od domnevnih bančnih uslužbencev. Policija jih opisuje kot primere lažnega predstavljanja elektronske pošte, s katerimi storilci želijo pridobiti občutljive podatke ali prenose. Uporabniki naj bodo previdni, da ne razkrijejo nobenih osebnih podatkov in ne izvajajo nakazil, ko jih zahtevajo po telefonu. Če prejmete sumljive klice, policija svetuje, da nemudoma prekinete slušalko in banki sporočite svoje znane kontaktne podatke.

Porast kibernetske kriminalitete

Incident v Stendalu poudarja naraščajočo grožnjo kibernetske kriminalitete, ki prizadene tako podjetja kot posameznike. Po podatkih Statista je lažno predstavljanje eden najpogostejših načinov pridobivanja osebnih podatkov. Marca 2025 je bilo odkritih okoli 347.000 spletnih mest z lažnim predstavljanjem, katerih namen je bil ujeti neizkušene uporabnike. Metode storilcev so različne in segajo od lažnih spletnih strani do goljufivih e-poštnih sporočil, ki nujno zahtevajo razkritje gesel ali številk TAN.

Poleg lažnega predstavljanja so napadi izsiljevalske programske opreme resna grožnja. Razmestijo zlonamerno programsko opremo, ki blokira sisteme ali šifrira podatke, dokler ni plačana odkupnina. Finančne posledice teh napadov so ogromne in se razlikujejo glede na državo. V zdravstvenem sektorju, ki je še posebej ranljiv, je povprečni strošek kršitve podatkov več kot 7 milijonov dolarjev. Svetovna poraba za kibernetsko varnost je leta 2025 ocenjena na okoli 95 milijard dolarjev, kar dokazuje nujnost, s katero se morajo podjetja in institucije zaščititi.

Priporočila za izogibanje prevaram

Glede na vse te nevarnosti je nujno upoštevati preventivne ukrepe. Policija in strokovnjaki za kibernetsko varnost priporočajo izvedbo organizacijskih in tehničnih varnostnih ukrepov. To vključuje uporabo požarnih zidov in VPN ter nove tehnologije, ki temeljijo na umetni inteligenci. Vse več podjetij se odloča tudi za zavarovanje pred kibernetskimi tveganji, da se zaščitijo pred finančnimi izgubami.

Na splošno primer Stendal kaže, da je kibernetska kriminaliteta resen problem, ki prizadene tako državljane kot institucije. Bistveno je, da ostanemo pozorni in sprejmemo konkretne ukrepe za izboljšanje varnosti.