Prepoved EU: Kako se leipziški restavratorji odzivajo na dilemo s klobasami

Prepoved EU: Kako se leipziški restavratorji odzivajo na dilemo s klobasami

Evropski parlament je 8. oktobra 2025 sprejel kontroverzno odločitev, da veganski in vegetarijanski izdelki ne smejo več imeti imen, kot so "šnicla", "hamburger" ali "klobasa". Namen te prepovedi je zmanjšati tveganje zamenjave s pristnimi mesnimi izdelki. Odločitev pa morajo potrditi še države članice, kar je sprožilo burno razpravo o vplivu zakona, zlasti v gostinskem sektorju in med potrošniki. Tako poroča LVZ.

Leipziško gostinstvo je nad odločitvijo presenečeno. Kristoff Liebers, ustanovitelj »Vleischerei«, opisuje razpravo o prepovedi kot pretirano. Njegov »Vleischerei« uporablja ustvarjalne izraze, kot sta »curry klobasa« in »zrezek« za svoje rastlinske izdelke. Liebers opozarja, da prava grožnja manjšim podjetjem prihaja od velikih korporacij in ne od imen, ki jih uporabljajo za svoje izdelke.

Odzivi iz gostinstva

Raphael Konieczny iz »Vleischerei« vidi razpravo kot zastarelo. Andreas Grollmann iz “Milu vegan” prav tako izraža zaskrbljenost in opozarja na možno zmedo, ki bi jo lahko ustvarila nova imena. Tom Räntzsch, lastnik "Bibabo", dvomi o uporabnosti zakona in poudarja, da njegovo podjetje že ponuja mesne nadomestke pod alternativnimi imeni.

Kritiki novega zakona menijo, da bi lahko povzročil ne le zmedo, ampak bi proizvajalcem naložil tudi znatne stroške. Obstajajo tudi kritike, da ima tema malo prednost v primerjavi z bolj perečimi izzivi v živilski industriji. Po družbenih omrežjih že krožijo karikature in šale o prepovedi imena.

Osredotočite se na varstvo potrošnikov

Razprava je burna ne le v gostinstvu, ampak tudi med zagovorniki potrošnikov. Odločno nasprotujejo prepovedi izrazov, kot je "sojin šnicel". Chris Methmann iz Foodwatch kritizira prepoved kot "lobizem v službi mesne industrije" in poudarja, da lahko potrošniki običajno jasno ločijo med veganskimi in mesnimi izdelki.

Poleg tega evropska potrošniška organizacija BEUC podpira zahteve zagovornikov potrošnikov in ugotavlja, da večine potrošnikov izrazi ne zmedejo. Namesto prepovedi imen zahtevajo jasne oznake, da bi povečali preglednost.

Stanje podatkov kaže, da je poraba mesa na prebivalca v Nemčiji leta 2024 znašala 53,2 kg, medtem ko je proizvodnja brezmesnih alternativ dosegla 126.500 ton, kar je 4,0-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom. Te številke ponazarjajo naraščajoče zanimanje za rastlinsko prehrano, kar je zaskrbljenost, ki je bila obravnavana tudi v vprašanjih Evropski komisiji. Vprašanja, kot sta širitev rastlinskih proizvodov v supermarketih in možnost vseevropskega programa označevanja, so v razpravi in ​​so bila oblikovana v pismu Komisiji, objavljenem v Evropski parlament je bilo predloženo.