Divje čebele v središču pozornosti: vasi v Rhönu se osredotočajo na več biotske raznovrstnosti!

Divje čebele v središču pozornosti: vasi v Rhönu se osredotočajo na več biotske raznovrstnosti!

V slikovitih vasicah Rhöna, zlasti v Schönau an der Brend v okrožju Rhön-Grabfeld, biologinja Fabienne Maihoff proučuje habitate divjih čebel. Ta raziskava je del projekta "Humming Villages" na Univerzi v Würzburgu, katerega namen je povečati število in vrstno raznolikost divjih čebel na podeželju. Maihoff je posebej ustvaril območje s pisanim cvetjem, ki ustreza potrebam divjih čebel. V svojih raziskavah je že ujela rjavo luskasto čebelo, vrsto, ki je na Bavarskem razvrščena kot zelo ogrožena. Trenutno je na Bavarskem 521 vrst divjih čebel, od katerih jih 264 velja za ogrožene, kar poudarja nujnost tega raziskovalnega dela.

Divje čebele igrajo ključno vlogo pri opraševanju sadja, zelenjave in drugih divjih rastlin. Večinoma so samotarska bitja in samostojno skrbijo za svoje potomce, tako da nabirajo cvetni prah kot hrano za ličinke in gradijo svoja gnezda. Več kot 400 vrst teh čebel je specializiranih za gradnjo lastnih gnezd, 135 vrst pa parazitsko živi na drugih vrstah divjih čebel. Kljub temu okoli 75 odstotkov divjih čebel gnezdi v tleh, ostale pa uporabljajo stebla rastlin ali hrošče za prehranjevanje v rovih v lesu, poroča WWF.

Učinkoviti ukrepi za divje čebele

V okviru raziskovalnega projekta je sodelovalo 40 vasi v regiji od Rhöna do okrožja Würzburg. Približno polovica teh skupnosti zdaj izvaja divjim čebelam prijazne ukrepe, ki jih priporoča Univerza v Würzburgu. Ti ukrepi vključujejo ustvarjanje površin s trajnicami ter sajenje dreves in živih mej, ki povečajo raznolikost cvetja. »V vasi ustvarjajo tudi gnezditvene strukture za divje čebele, saj jih okoli 75 % gnezdi v tleh,« pojasnjuje Maihoff. Ta območja gnezdenja so sestavljena iz gnezdilnic, robov pečin in glinenih pečin, hkrati pa koristijo drugim žuželkam opraševalcem.

Ukrepi niso pomembni le za ohranitev divjih čebel, temveč pozitivno vplivajo na celotno biotsko raznovrstnost v regiji. »V Nemčiji velja, da je samo 37 odstotkov od več kot 560 vrst divjih čebel varnih,« poudarja wwf.de. Te raziskave kažejo, kako kritične so razmere za številne vrste in kako nujno je ozaveščanje o zaščiti teh dragocenih žuželk.

Posebej zanimive so različne gnezditvene navade divjih čebel. Na primer, zarjavela zidarska čebela gnezdi v bližini človeških bivališč in uporablja votline v mrtvem lesu in drugih strukturah. Ta čebela, imenovana za žuželko leta 2019, pogosto najde gnezdišča na zelo nepričakovanih mestih, kot so ključavnice na vratih ali celo lesene police. Zbiranje cvetnega prahu iz 15 različnih rastlinskih družin kaže, kako dobro se lahko divje čebele prilagodijo človeškim življenjskim prostorom, vendar to ne odvrne pozornosti od stalne grožnje, s katero se soočajo zaradi izgube habitata in sprememb v kmetijstvu.

Pobuda v vaseh kaže, kako pomembna so skupna prizadevanja in premišljeni ukrepi za obogatitev pokrajine za divje čebele in krepitev populacije opraševalcev. Raziskava Maihoffove in njenih kolegov ne bo le prispevala k boljšemu razumevanju ekoloških potreb divjih čebel, ampak bo tudi vodila pot za prihodnje ukrepe za zaščito njihovih habitatov.