Vampirski grob Schladitz: Senzacionalne najdbe v Prirodoslovnem muzeju!

Vampirski grob Schladitz: Senzacionalne najdbe v Prirodoslovnem muzeju!

Dr. Anna Marschner-Dordevic je pri novem pregledu "vampirskega groba" v Schladitzu v Naravoslovnem muzeju v Leipzigu prišla do izjemnih odkritij. Okostje mlade ženske, ki so ga odkrili v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, je popolnejše, kot so sprva mislili. Med arheološkim zbiranjem so na dan prišli nepričakovani deli okostja. To odkritje je posledica srečnega naključja, saj nekatere škatle v muzeju vsebujejo nepričakovane najdbe, ki prej niso bile dokumentirane. Arheologinja, ki je v muzej prinesla pripadajoče najdbe, je bila presenečena nad obsegom gradiva, ki ga celotna stalna razstava že desetletja ni zajela. To bi lahko bistveno spremenilo prejšnjo interpretacijo groba, kot poroča leipziginfo.de.

Sam »vampirski grob« je fascinantno pričevanje o zgodovinskih pogrebnih ritualih, katerih cilj je bil preprečiti, da bi se »povratniki« ali »vampirji« vrnili iz groba. To so med drugim storili tako, da so kosti namerno razporedili tako, da so pokojnika naredili »negibnega«. Dr. Marschner-Dordevic se bo decembra 2025 vrnila v Prirodoslovni muzej, da bi nadaljevala preiskavo in dodatno analizirala grob.

Zgodovinski konteksti in podobna odkritja

Pogrebne prakse v "Grobnici vampirjev" niso edinstvene. Podobne rituale so opazili tudi v drugih državah, na primer na Poljskem, kjer so nedavno odkrili okostje ženske iz 17. stoletja. Ta ženska je veljala tudi za "vampirko", saj je bila med pokopom pokopana s srpom okoli vratu in svileno ruto. Srp naj bi preprečil, da bi »vstala od mrtvih«, ključavnica na palcu noge pa je simbolizirala nezmožnost vrnitve, kot podrobno poroča [bw24.de](https://www.bw24.de/wissen/archaeologen-entdeck-vampir-grab-polen-17-jahr Jahrhundert-skelett-zr-91773621.html).

Profesor Dariusz Poliński je pojasnil, da je bil srp postavljen tako, da bi bila glava poškodovana, če bi pokojnik poskušal vstati. Te posebne pogrebne prakse so se zaradi strahu pred vampirji primarno razvile v vzhodni Evropi v 11. stoletju, preporod pa so doživele v 17. stoletju zaradi domnevnega izbruha vampirjev v regiji.

Dodatni ukrepi in socialni strahovi

Poleg omenjenih obredov so ostali varnostni ukrepi vključevali odsek glave ali nog, pokopavanje pokojnika z licem navzdol in sežiganje ali prebadanje s kovinsko palico. Ta izročila odražajo globoko zakoreninjen strah ljudi pred nadnaravnimi bitji in možnostjo, da bi se mrtvi lahko vrnili. Takšne najdbe ne podajajo le informacij o posameznih usodah v zgodovinskem kontekstu, ampak tudi o družbenih strahovih tistega časa.

Leipziški prirodoslovni muzej ostaja osrednja lokacija za raziskovanje takih ostankov in njihovega kulturnega pomena. Nadaljevanje obravnav dr. Marschner-Dordevic ponuja možnost še globljega vpogleda v mistične in kulturne ideje preteklih časov.